Finančna infrastruktura

Finančna infrastruktura se nanaša na povezano mrežo institucij, sistemov in tehnologij, ki omogočajo prenos, kliring in poravnavo finančnih transakcij na različnih trgih in pri različnih razredih sredstev.

Ključne sestavine vključujejo plačilne sisteme, centralne nasprotne stranke (CCP), centralne depotne družbe (CSD), sisteme poravnave vrednostnih papirjev (SSS) in registre poslov, pri čemer ima vsaka ključno vlogo pri zagotavljanju dokončnosti transakcij in zmanjševanju nasprotne stranke tveganja.

Plačilni sistemi obdelujejo prenose sredstev med udeleženci. Primeri vključujejo sisteme bruto poravnave v realnem času (RTGS), avtomatizirane klirinške hiše (ACH) in maloprodajna plačilna omrežja, ki so ključna za upravljanje likvidnosti in operativno učinkovitost.

CCP delujejo kot posredniki med pogodbenimi strankami, zmanjšujejo kreditno tveganje nasprotne stranke z jamstvom za izpolnitev pogodb. Klirinške hiše podpirajo transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti, vrednostnimi papirji in plačili.

CSD hranijo vrednostne papirje v elektronski obliki, omogočajo njihov prenos in zagotavljajo natančno vodenje evidenc. Podpirajo postopke po trgovanju, vključno s poravnavo in skrbniškimi storitvami.

Registri poslov zbirajo in hranijo evidence o izvedenih finančnih pogodbah in drugih transakcijah, kar prispeva k preglednosti in regulativnemu nadzoru v skladu z okviri, kot je EMIR (Evropska uredba o tržni infrastrukturi).

Finančna infrastruktura zmanjšuje sistemsko tveganje s povečevanjem preglednosti, omogočanjem učinkovitega upravljanja tveganj in podpiranjem zaupanja na trgu. Motnje lahko povzročijo obsežne gospodarske posledice.

Mednarodni standardi, ki jih določata Odbor za plačilne in tržne infrastrukture (CPMI) ter Mednarodna organizacija komisij za vrednostne papirje (IOSCO), skupaj z evropskimi predpisi, kot sta EMIR in Direktiva o plačilnih storitvah (PSD2), urejajo delovanje in nadzor infrastrukture.

Trdni nadzor operativnih tveganj, načrtovanje neprekinjenega poslovanja, kibernetska varnost in stresni testi so ključni za zaščito infrastrukture pred napakami in zunanjimi grožnjami.

Nove tehnologije, kot so blockchain, tehnologija distribuirane evidence (DLT) in digitalne valute, preoblikujejo finančno infrastrukturo z izboljšano preglednostjo, učinkovitostjo in hitrostjo poravnave.

Globalni finančni trgi se zanašajo na interoperabilne infrastrukture za čezmejna plačila in poravnavo vrednostnih papirjev, kar zahteva usklajene standarde in sodelovanje med mednarodnimi regulatorji.

Slovenska finančna infrastruktura deluje znotraj evropskega finančnega ekosistema, spoštuje direktive EU in uporablja regionalne plačilne sisteme, kot sta TARGET2 in EURO1, za zagotavljanje integracije in stabilnosti.