Kibernetska varnost v financah

Kibernetska varnost v finančnem sektorju vključuje zaščito digitalnih sistemov, podatkov in komunikacijskih omrežij pred nepooblaščenim dostopom, krajo, manipulacijo ali motnjami. Ključna je za ohranjanje zaupanja strank, preprečevanje sistemske širitve tveganj in omogočanje varnih digitalnih inovacij.

Glavne grožnje v financah vključujejo phishing napade, zlonamerno programsko opremo in izsiljevalsko programsko opremo, porazdeljene napade za zavrnitev storitev (DDoS), ranljivosti ničtega dne in notranje grožnje. Finančna podjetja so pogoste tarče zaradi visoke vrednosti finančnih podatkov in transakcijskih sistemov.

Obveznosti kibernetske varnosti so oblikovane z uredbo EU o digitalni operativni odpornosti (DORA), direktivo NIS2, GDPR, PSD2 in smernicami Basel o kibernetskih tveganjih. Globalno okviri, kot sta NIST Cybersecurity Framework in ISO/IEC 27001, zagotavljajo standardizirane pristope k upravljanju kibernetskih tveganj.

DORA usklajuje pravila digitalne operativne odpornosti v finančnih subjektih po EU. Zahteva upravljanje tveganj IKT, poročanje o incidentih, digitalno testiranje (TLPT), nadzor tveganj tretjih oseb in uskladitev strategije kibernetske odpornosti z odgovornostjo na ravni upravnega odbora.

Institucije morajo prepoznavati, ocenjevati, spremljati in ublažiti tveganja, povezana z IT sistemi, podatkovno infrastrukturo in zunanjimi ponudniki. To vključuje politike kibernetske varnosti, nadzore dostopa, upravljanje ranljivosti, standarde šifriranja in programe usposabljanja osebja.

Podjetja morajo uporabljati sisteme za zaznavanje groženj v realnem času, protokole za eskalacijo incidentov in načrte za obnovo. Predpisi zahtevajo poročanje o večjih incidentih v določenih rokih nacionalnim organom in evropskim nadzornim organom (ESA).

Oblačne storitve in zunanji ponudniki morajo biti nadzorovani v skladu s strogimi pogodbenimi in tehničnimi standardi. Po uredbi DORA in smernicah EBA morajo finančne institucije zagotavljati neprekinjeno poslovanje, varstvo podatkov in revizijsko sled zunanjih IKT storitev.

Preizkusi odpornosti, ki jih vodi grožnja (TLPT), vključno z rdečim timom, so obvezni za kritične sisteme. Ti testi simulirajo resnične kibernetske napade in ocenjujejo sposobnost institucije za učinkovito zaznavanje in odzivanje, skladno s sektorskimi merili.

Kibernetska varnost in zasebnost podatkov sta tesno povezani. GDPR zahteva, da se osebni podatki obdelujejo varno, z ustreznimi tehničnimi in organizacijskimi ukrepi za zagotavljanje zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti – zlasti v primeru kršitev.

Plačilni sistemi, sistemi za poravnavo vrednostnih papirjev, centralne nasprotne stranke in digitalne bančne platforme so opredeljeni kot kritična infrastruktura. Njihova kibernetska odpornost je ključna za finančno stabilnost na nacionalni in ravni EU.

Z digitalizacijo finančnih storitev morajo neobanke in fintech platforme graditi sisteme z vgrajeno varnostjo. Ranljivosti API-jev, slabi mehanizmi avtentikacije in nezavarovani mobilni vmesniki predstavljajo naraščajoče vektorje tveganja po PSD2 in uredbi eIDAS.

Kibernetska varnost je danes strateško vprašanje na ravni uprave. Upravni odbori morajo vključiti kibernetska tveganja v upravljanje tveganj podjetja (ERM), opredeliti ključne kazalnike tveganj (KRI) in spodbujati kulturo zavedanja tveganj med poslovnimi enotami in IT ekipami.

Institucije lahko sklenejo kibernetsko zavarovanje za zmanjšanje finančnih izgub zaradi napadov. Obseg kritja se razlikuje, zavarovalnice pa vse pogosteje zahtevajo močno upravljanje kibernetske varnosti in razkritje zgodovine incidentov pri sklepanju polic.

Finančni organi spodbujajo izmenjavo informacij prek platform za obveščevalne podatke o grožnjah (TIP), industrijskih konzorcijev (npr. FS-ISAC) in javno-zasebnih partnerstev. Sistemi zgodnjega opozarjanja in usklajeni protokoli odzivanja krepijo odpornost celotnega sektorja.

V Sloveniji finančne institucije nadzira Banka Slovenije in ATVP v skladu z nacionalnimi prenosi uredbe DORA, direktive NIS2 in GDPR. Informacijski pooblaščenec nadzira skladnost z varstvom podatkov, SI-CERT pa podpira obravnavo incidentov.

Kibernetski napadi, podprti z umetno inteligenco, tveganja kvantnega računalništva, ranljivosti IoT in geopolitični kibernetski konflikti spreminjajo okolje groženj. Regulativni okviri se bodo vse bolj osredotočali na proaktivno digitalno odpornost in čezmejno sodelovanje.